50% črna, 50% mavrična

50% črna, 50% mavrična

Včasih je težko biti to kar si. Težko je biti tudi vedno nasmejan, pozitiven, ambiciozen, zadovoljen. Težko je ohraniti upanje v trenutkih, ko gre vse narobe. Ko se trudiš in trudiš in vlagaš vse kar imaš, a vse kar imaš preprosto ni dovolj, da bi te pripeljalo do cilja.

IMG_3997

In kaj je sploh cilj našega življenja? A niso mogoče bolj pomembne naše poti? Te trenutno zgledajo tako: Biti civiliziran, slediti trendom, pridno plačevati račune in svojo dušo znova in znova prodati za kos kruha, iPhone ter kakšen like. Vmes pa ohranjati prepričanje, da je to kar počnemo ok in ima celo nek višji namen.

IMG_3999

Bodi to kar si – ponavljajo nekateri posamezniki. A pogosto se mi dogaja, da ko pokažem “necivilizirane”, a resnične dele sebe, so ti ljudje prvi, ki se obrnejo stran. To me pogosto žalosti in sprašujem se kam gre ta svet? Med tem, ko vsi tabuji izginjajo, še vedno ostaja en in to so naša “negativna” čustva: Žalost, agresija, jeza, skrbi, brezup, ranljivosti, norost… Ob tem pa nas kapitalistični svet neprestano sili v egocentrizem in odtujenost. Povezuje nas le še Facebook in včasih kakšna naravna katastrofa. Sočutje in empatija do soljudi izginjata, saj niti sami sebi ne dovolimo biti “manj”, kot je primerno za naš status.

IMG_4013

In ordinacije psihologov so vedno bolj polne. Priznam, da se tudi sama včasih vprašam ali bi morda bil terapevtski kavč bolj primeren za moje čustvene izbruhe od tega bloga. Po drugi strani pa mislim, da je tudi vsa ta tema del nas in iskreno rečeno prav nič nimam proti njej. Verjamem, da je tu z razlogom. Moti me le to, ko jo moram skrivati, da bi bila sprejeta v tej “pozitivno” nastrojeni družbi. In vedno bolj verjamem, da “problem” ni vedno v posamezniku, “problem” je lahko tudi okolje v katerem poskušaš preživeti. Za ribo v puščavi so vse mantre in terapije zaman. Mogoče pa je čas, da se preselim na kak drugi planet… Šalo na stran, ribo je treba vrniti v morje! Problemov, ki jih ima sama s sabo sicer to ne bo rešilo, bodo pa možnosti za preživetje neprimerljivo večji.

IMG_4010

Zgoraj zapisane besede so nekakšen povzetek vsega o čemer sem razmišljala zadnje čase. Slikice pa so iz moje skicirke in so nastale tekom prejšnjega tedna, ko sem bila v Ljubljani.  Mogoče se zdi, da so igrive oblike in žive barve v kontrastu s kritičnim besedilom, a tudi njihova avtorica je 50% črna in 50% mavrična. ;)

Hvala, ker ste prebrali!

Timea

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja