Ustavi se!

Ustavi se!

Človek, ustavi se! Ti, ki se imaš za tako pametnega, Si pripradnik najneumnejše vrste. Divjino si prodal za iluzijo varnosti In misliš, da si svoboden! Naiven si in neumen. Uničil si svet, Oddaljil si se od bistva, Ni projekta za reševanje tvojega življenja. Si suženj materialnega, Izdajalec duhovnega. Ne zaslužiš si kar imaš! In to kar imaš je le balast! Potlačena misel, Pozabljene sanje, Prevezane oči. Misliš, da napreduješ Ujet v kolesju, Ki se v krogu vrti… Ne razumem, Ne razumem, Ne razumem Zakaj nam neki sistemi. Davki, kazni, namišljeni problemi. Potrebe po nepotrebnih rečeh. Vse kar človek potrebuje so brlog, ogenj, dotik in smeh! Ušesa, ki te slišijo! Oči, ki te vidijo! Srce, ki te ljubi! O kako lep bi lahko bil ta svet, brez neumnih ljudi. ___ Timea...
Kako sem premagala sebe…

Kako sem premagala sebe…

Dragi prijatelji, Spodnji zapis je nastal v času, ko sem bila resnično na dnu. Takrat še nisem imela dovolj moči za objavo, danes pa sem se odločila, da zgodbo delim z vami. Za mano je izredno naporno obdobje, ki pa se je vendarle končalo pozitivno. Zapis govori o tem kako sem doživljala najtežje obdobje mojega življenja. Premagala depresijo, če želite. V času pisanja še nisem vedela, da bo mi kmalu hudo zbolela mama, kar je bil tudi zadnji udarec, a hkrati moj preporod (o tem sicer ne želim pisati).   Napisano 16.1.2016:   Moje ime je Timea, imam 28 let in sem f* izčrpana. Ko me nekdo vpraša kako sem in kaj delam, ne vem kaj naj odgovorim. Iščem svoje mesto pod Soncem, a ga ne najdem. Neuspeh za neuspehom. V zadnjih 10-ih letih nisem nič ustvarila. Tudi takrat, ko sem mislila, da sem končno prebila led, se je kmalu izkazalo, da temu ni tako. Saj vem, da večina zdaj misli, da to že ni res, da bi morala biti bolj hvaležna, bolj pozitivna, bolj vztrajna, da pretiravam; a povem vam – res je in počutim se kot največja zguba. Nedokončana šola, neplačane službe, poniževanja, kup neuspelih projektov in tudi takšnih prenapornih, za premalo denarja… Edino kar še nekako funkcionira je moj partnerski odnos. Neprecenljivo je imeti ob sebi človeka, ki te sprejme takšnega kakršnega se še sam težko… In zdaj tudi temu grozi propad, če se mi le ne uspe pobrati. … Utrujena sem. Ne počutim se dovolj močno za te igrice, ki se jih je treba iti zaradi golega preživetja. Sploh zdaj, ko se že od septembra soočam...
50% črna, 50% mavrična

50% črna, 50% mavrična

Včasih je težko biti to kar si. Težko je biti tudi vedno nasmejan, pozitiven, ambiciozen, zadovoljen. Težko je ohraniti upanje v trenutkih, ko gre vse narobe. Ko se trudiš in trudiš in vlagaš vse kar imaš, a vse kar imaš preprosto ni dovolj, da bi te pripeljalo do cilja. In kaj je sploh cilj našega življenja? A niso mogoče bolj pomembne naše poti? Te trenutno zgledajo tako: Biti civiliziran, slediti trendom, pridno plačevati račune in svojo dušo znova in znova prodati za kos kruha, iPhone ter kakšen like. Vmes pa ohranjati prepričanje, da je to kar počnemo ok in ima celo nek višji namen. Bodi to kar si – ponavljajo nekateri posamezniki. A pogosto se mi dogaja, da ko pokažem “necivilizirane”, a resnične dele sebe, so ti ljudje prvi, ki se obrnejo stran. To me pogosto žalosti in sprašujem se kam gre ta svet? Med tem, ko vsi tabuji izginjajo, še vedno ostaja en in to so naša “negativna” čustva: Žalost, agresija, jeza, skrbi, brezup, ranljivosti, norost… Ob tem pa nas kapitalistični svet neprestano sili v egocentrizem in odtujenost. Povezuje nas le še Facebook in včasih kakšna naravna katastrofa. Sočutje in empatija do soljudi izginjata, saj niti sami sebi ne dovolimo biti “manj”, kot je primerno za naš status. In ordinacije psihologov so vedno bolj polne. Priznam, da se tudi sama včasih vprašam ali bi morda bil terapevtski kavč bolj primeren za moje čustvene izbruhe od tega bloga. Po drugi strani pa mislim, da je tudi vsa ta tema del nas in iskreno rečeno prav nič nimam proti njej. Verjamem, da je tu z razlogom. Moti me le to, ko...
Nove slike: igrive in organske

Nove slike: igrive in organske

Če imaš to srečo, da zaslišiš notranji klic, sledi mu brez obotavljanja. Zaneti ogenj v svojem srcu, zapoj z vrha svojih pljuč in ostani zaljubljen v svoje delo! Obljubila sem si, da bom pogosteje objavila kaj na svojem blogu. Torej tukaj sem, tipkam in urejam fotke mojih zadnjih kreacij. Moram vam povedati, da je za mano izredno produktiven vikend. Poslikala sem kar nekaj 20x20cm platen. Čeprav si močno želim delati na večjih formatih žal ta trenutek nimam dovolj prostora (preveč sem packasta slikarka). Zato sem se odločila, da bom delala s tem kar pač imam in tam kjer sem… Bilo je lepo, se ponovno predati notranjemu utripu in samo ustvarjati intuitivno; dopustiti, da se ustvarin kar želi pokukati na svet. Želela sem naslikati nekaj igrivega, cvetočega in organskega s vključenimi mandalicami. In tako je to izpadlo. Upam, da vam je všeč, saj sem polna svežih idej, zato več slik lahko pričakujete naslednji teden. Velikanski objem :)...
7 ponovnih odkritij

7 ponovnih odkritij

Ojla! Spet je minilo nekaj časa od moje zadnje objave, zato bi se vam najprej rada opravičila za svoje izginotje. Šla sem skozi težke čase… Nekega dne bom mogoče napisala celotno zgodbo a zaenkrat naj zadošča, da sem potrebovala čas za regeneracijo, kontemplacijo in preooblikovanje sebe. Ni bilo enostavno, vendar sem tu; pripravljena, da nadaljujem svojo ustvarjalno pot in jo delim tudi z vami. Za začetek vam predstavljam seznam  7-ih spoznanj, ki sem jih ponovno odkrila v preteklih mesecih, ko so se mi dogajale težke življenjske preizkušnje. Mislim, da so to čisto samoomevne  življenjske resnice (pravzaprav nič novega), na ketere žal pogosto pozabimo… Upam, da bo ta seznam služil kot koristen opomnik za vse tiste, ki imamo slab spomin.  :) Na vrhu prispevka je tudi nova mandala: Oaza, ki sem jo narisala prejšnji teden. Iz “slabih” izkušenj in situacij lahko pridejo tudi dobre stvari. Da bi jih našli, jih moramo poiskati. Ni vedno enostavno biti to kar si, a to je edin način kako najti ljudi, ki te bodo imeli radi takšnega kakršen v resnici si. Nikoli ne bodi preveč ponosen, da bi prosil za pomoč, ki jo potrebuješ. Prositi za pomoč ni znak nemoči, temveč ogromnega poguma. Ne glede na to kako nemogoče se ti zdijo nekatere stvari, nekega dne boš jih lahko naredil. Vadi in postal boš vedno boljši. Išči ljubezen v vsakem in v vsem, vključno s seboj (!). Zmožnost najti ljubezen v najtemnejših mestih je največja moč  v Vesolju. Nikoli ne nehaj delati stvari, ki te veselijo in polnijo s strastjo. Pomagajo ti ohranjati radost in fokus, hrati so tudi zelo dobre za tvoje zdravje! :) Bodi pripravljen na najslabše, toda VEDNO upaj na najboljši možen izid. Čudeži se...