Misli o minevanju

Misli o minevanju

Dnevi so postali kratki in noči so hladne. Prišla je jesen. Narava se pripravlja na dolgi spanec. Kmalu bo vse za nekaj časa “umrlo”, da bi naslednjo pomlad lahko ponovno zaživelo. To je red, ki vlada Vesolju: Življenje – Smrt – Življenje. Tako, kot rože, trave in drevesa včasih tudi mi malo umremo. Včasih zaradi bolezni ali zaradi nenadne spremebe, ki nas pusti v šoku. Slabih odločitev, ki nas oropajo vere vase. Včasih, ker je življenje nepravično ali, ker izgubimo nekaj dragocenega. Včasih kar tako, brez posebnega razloga. Zaspimo, kot drevesa, ki jih poljubi mraz. A Sonce vsako jutro vzide, le verjeti moramo v pomlad in s potrpežljivostjo angela čakati, da obsije nas. Timea...
Poslovilno pismo “umetnice”

Poslovilno pismo “umetnice”

Umikam se…Poslavljam se…Odhajam. Svoje sanje iz otroštva pospravljam v škatlo in zapiram vrata za seboj. Ne vem kako daleč me bo odpeljalo življenje, a nekega dne se vrnem v deželo sanj – močnejša in pripravljena na “dober boj”. … Včasih sem si tako predstavljala, da bom živela iz umetnosti. A to je zame trenutno prevelik stres. Vedno, ko postanem “vidna”, ko se poskušam takorekoč “prodati” se v meni prebudi močna želja po ugajanju, ki se pomeša z najrazličnejšimi strahovi. In to v meni povzroča strašen stres, ki me duši in hromi ter na dolgi rok uničuje mojo kreativnost, moje zdravje in življenje. Vedno manj rišem, vedno bolj redko. Že ene črte ne znam potregnit brez, da bi pomislila na to, ali bo to drugim všeč? IN TO JE BOLANO. TEGA NE PRENESEM VEČ. … Pravzaprav mi je zelo težko ubesediti kaj se zadnjih nekaj let (odkar so moje slike na spletu) odvija v meni… Nisem še pripravljena na prodajo svoje umetnosti. Ne znam ustvarjati na ukaz. Ne znam postavljati cen. In masovno ustvarjanje me ne veseli. – To so moji razlogi za slovo.  Pa tudi veliko je še neodkritega znanja in neizpiljenih sposobnosti. Rabim čas, da dozorim. Zdaj vem to. … Zame je ustvarjalnost vedno bil neki močan nagon, ki se mu v celoti predam in za nekaj dni “izginem pred svetom”, da izlijem vse tisto, kar mora biti izraženo. Nato se spet umaknem v tišino. … Zato se poslavljam s hvaležnostjo za to lekcijo. Morda nekega dne bom na svoje delo znala gledati z drugačnimi očmi. Ta čas pa bom raje ustvarjala samo za svojo dušo in zabavo. Tako, kot sem to počela v otroštvu. Saj menda še nisem...
Se še spomnite novoletnih zaobljub?

Se še spomnite novoletnih zaobljub?

Jaz si jih prej nikoli nisem dajala… Preprosto zato, ker v tem nisem videla nekega smisla. Vedno sem verjela, da vsak dan lahko nekaj spremenimo, da je vsak dan dovolj dober za “zaobljubo” in vsak dan lahko naredimo restart. Čeprav nekatere stvari zahtevajo malo več časa, da dozorijo. So spremembe in koraki za katere je potrebno, da najprej naberemo določene izkušnje in spoznamo kdo v resnici smo ter zakaj delujemo tako kot delujemo. Potrebna je tudi določena mera zrelosti in tega nam ne more dati nihče drug. To je gora, ki jo moramo preplezati sami. Po nekem čudnem “slučaju” se mi je ravno v začetku januarja zgodilo to, da so stvari, ki so se že nekaj let nabirale in stopnjevale v meni, dosegle svoj vrhunec. Začela sem se zavedati, da sem končno dozorela za spremembo in počutila sem se relativno pripravljeno, da spremenim svoj lajf na boljše. Odločila sem se, da napišem seznam tistih stvari, ki jih resnično želim spremeniti in se pri sebi zavezala, da se bom trudila in vztrajala, da vso zapisano tudi realiziram. Tako so nastale moje prve novoletne zaobljube. Seznam ni dolg in pravzaprav ni nič posebnega. To so res čisto osebne stvari, ki sem jih objavila zgolj zaradi 2. točke. :) Tudi ta zapis nastaja z namenom, da naredim pregled nad tem koliko sem si bila zvesta in, da sama sebe (in mogoče še koga) motiviram, da nadaljujem ter vztrajam pri svojih ciljih. Pa poglejmo kje sem čez dobre štiri mesece: 1. “365x več ustvarjati” …hmmm… V primerjavi z lanskim letom res veliko več slikam in imam občutek, da sem uspešno prebila svoj kreativni...
Nekaj besed o podražitvi izdelkov Mandala Fairy

Nekaj besed o podražitvi izdelkov Mandala Fairy

Včeraj sem naredila velik korak, ki morda nekaterim ne bo všeč, saj sem dvignila cene svojih izdelkov in storitev. Že en čas sem premlevala kako bi to izpeljala, vendar nisem upala narediti sprememb. Bilo me je namreč strah, da bom s tem izgubila že obstoječe stranke in, da bom nove še težje pridobila. Pred dvemi tedni pa sem se znašla v situaciji, ko mi je zmanjkalo materiala za izdelavo obeskov, a nisem mogla naročiti novega, ker nisem imela denarja. Od zaskrbljenosti sem celo zbolela. Teden dni sem preživela v postelji, z vročino in brez energije ali volje do dela. Še vedno sem v fazi okrevanja… Veliko sem premlevala kaj naj naredim… Dejstvo je, da so se od samih začetkov izdelave nakita z mandalami moji stroški narasli za 3x, še vedno pa sem obeske prodajala po enaki ceni, kot na začetku, z vedno manj dobička. Če prištejem še čas, ki ga porabim za izdelavo, fotkanje, opise, printanje, pakiranje, pošiljanje, promocijo pridem do zaključka, da imam celo izgubo in kljub temu, da rada to počnem, se mi nikakor ne izplača več…žal. ;( Kaj mi torej preostane? Jaz hočem delati dobro!  Da lahko delam dobro pa potrebujem kvaliteten material in moram imeti na voljo dovolj časa za določen projekt/izdelek.  Ker sem po naravi perfekcionist, ki je hkrati tudi maksimalist, vedno vidim še nekaj, kar bi se dalo izboljšati. Vedno hočem narediti še boljše, lepše in stalno iščem nove metode, še boljši material, še boljšo prezentacijo. In z leti eksperimentiranja, nabiranja izkušenj in pridobivanja znanj mi je uspelo ustvariti izdelek, ki končno ustreza tudi mojim – precej visoko postavljenim- kriterijem. Vsaka mala izboljšava...
SAMOIZPOVED I.

SAMOIZPOVED I.

Ne, nočem več biti perfektna. In ne, nočem se delat, kot da sem. Hočem pa biti danes boljša, kot včeraj In jutri boljša, kot danes sem. Zakaj nebi odkrito govorili o svojih strahovih? Zakaj nebi priznali svoje napake in šibkosti? Zakaj zatajimo dele sebe, dan za dnem? Zakaj se pretvarjamo pred drugimi? Preveč je bilo bednih dni, Ko sem se jokala za sanjami. Namesto, da bi uživala v trenutku In si ustvarjala nove, lepše dni. Morda nam nekatere sanje niti niso namenjene. Pa kaj pol? Mi se še vedno lahko imamo fajn. A preveč hočemo in še to ni dovolj! Imeli bi VSE NAENKRAT! ZDAJ TAKOJ! Kaj mi koristijo zvezde in angeli? Kaj mi koristijo dogme in zakoni, Če se nisem srečna tukaj in zdaj: Na Zemlji, ki je umazana, krvava in premočena s solzami, Vendar je najbolj oprijemljiva realnost, ki jo poznam. Nekega dne bom zapustila ta svet In samo Bog ve, ali me čaka še kje kak kraj… Dokler sem še tu, pa bom živela kakor se mi zdi najbolj prav. In če me ne maraš, če me obsojaš – nič za to. Tvoji očitki so moj problem samo, če se me...