50% črna, 50% mavrična

50% črna, 50% mavrična

Včasih je težko biti to kar si. Težko je biti tudi vedno nasmejan, pozitiven, ambiciozen, zadovoljen. Težko je ohraniti upanje v trenutkih, ko gre vse narobe. Ko se trudiš in trudiš in vlagaš vse kar imaš, a vse kar imaš preprosto ni dovolj, da bi te pripeljalo do cilja. In kaj je sploh cilj našega življenja? A niso mogoče bolj pomembne naše poti? Te trenutno zgledajo tako: Biti civiliziran, slediti trendom, pridno plačevati račune in svojo dušo znova in znova prodati za kos kruha, iPhone ter kakšen like. Vmes pa ohranjati prepričanje, da je to kar počnemo ok in ima celo nek višji namen. Bodi to kar si – ponavljajo nekateri posamezniki. A pogosto se mi dogaja, da ko pokažem “necivilizirane”, a resnične dele sebe, so ti ljudje prvi, ki se obrnejo stran. To me pogosto žalosti in sprašujem se kam gre ta svet? Med tem, ko vsi tabuji izginjajo, še vedno ostaja en in to so naša “negativna” čustva: Žalost, agresija, jeza, skrbi, brezup, ranljivosti, norost… Ob tem pa nas kapitalistični svet neprestano sili v egocentrizem in odtujenost. Povezuje nas le še Facebook in včasih kakšna naravna katastrofa. Sočutje in empatija do soljudi izginjata, saj niti sami sebi ne dovolimo biti “manj”, kot je primerno za naš status. In ordinacije psihologov so vedno bolj polne. Priznam, da se tudi sama včasih vprašam ali bi morda bil terapevtski kavč bolj primeren za moje čustvene izbruhe od tega bloga. Po drugi strani pa mislim, da je tudi vsa ta tema del nas in iskreno rečeno prav nič nimam proti njej. Verjamem, da je tu z razlogom. Moti me le to, ko...
Nove slike: igrive in organske

Nove slike: igrive in organske

Če imaš to srečo, da zaslišiš notranji klic, sledi mu brez obotavljanja. Zaneti ogenj v svojem srcu, zapoj z vrha svojih pljuč in ostani zaljubljen v svoje delo! Obljubila sem si, da bom pogosteje objavila kaj na svojem blogu. Torej tukaj sem, tipkam in urejam fotke mojih zadnjih kreacij. Moram vam povedati, da je za mano izredno produktiven vikend. Poslikala sem kar nekaj 20x20cm platen. Čeprav si močno želim delati na večjih formatih žal ta trenutek nimam dovolj prostora (preveč sem packasta slikarka). Zato sem se odločila, da bom delala s tem kar pač imam in tam kjer sem… Bilo je lepo, se ponovno predati notranjemu utripu in samo ustvarjati intuitivno; dopustiti, da se ustvarin kar želi pokukati na svet. Želela sem naslikati nekaj igrivega, cvetočega in organskega s vključenimi mandalicami. In tako je to izpadlo. Upam, da vam je všeč, saj sem polna svežih idej, zato več slik lahko pričakujete naslednji teden. Velikanski objem :)...
Sreča je mozaik

Sreča je mozaik

Odpiram novo knjigo; Vlečem črte, rišem vzorce, Dodajam barve in čutim, Da je sreča mozaik, Sestavljen iz koščkov nekoč zlomljnega srca....
Risanje notranje svetlobe

Risanje notranje svetlobe

Kot sem že obljubila v prejšnjem prispevku, sem končno pofotkala risbe, ki so nastale pred tremi tedni. Imela sem ogromno idej in priznam, da mi ni uspelo uresničiti vseh. A k sreči poletja še zdaleč ni konec, zato v naslednjih nekaj tednih lahko pričakujete še več podobnih risbic.

Slovo od preteklosti

Slovo od preteklosti

Po zelo dolgem času sem spet ustvarjala SVOBODNO in s STRASTJO, brez omejujočih misli in brez prizadevanja za nek kvazi perfekcionizem…IZPOLNJENA in omamljena od HVALEŽNOSTI, da sem lahko drobcen delček tega čudovitega sveta in da v njem lahko “čaram” čisto po svoje.

Tudi temu bom kos!

Tudi temu bom kos!

e cel teden odlašam z objavo tega prispevka, ker sem trenutno v obdobju za katerega komaj čakam, da mine. Imam namreč težave s hrbtenico, kar mi ternutno močno otežuje življenje. Težko hodim, ne vem več kako naj sedim in zato sem večkrat jezna ter žalostna zaradi hudih bolečin, ki me mučijo že praktično dva tedna.