Select Page

Ni dveh enakih kristalov, ni dveh enakih cvetlic in ne obstajata dve popolnoma enaki osebnosti.

Lahko smo si na videz zelo podobni, lahko imamo neke skupne točke, cilje, znanja, talente…razlike pa vendarle obstajajo. Narava namreč ne dela popolnih kopij, čeprav so razlike včasih skoraj neopazne. List je pač list, pesek je pesek, kristal je kristal…Vendar vedno obstaja nek delček, ena praska, ena lisa, ena kožna napaka, en atom, ki naredi njegovega nosilca unikatnega. Še večje razlike pa so v naših osebnostih, dojemanju Sveta in Boga. Zato menim, da razvrščanje individualcev v košarice človeku več škodi, kot koristi. In to samo zato, ker takšen sistem prezira oz. nima pravega posluha za unikatne potrebe ljudi.

Menim, da se mora razvoj posameznika zgoditi v lastnem tempu, z lastnimi spoznanji in iz lastne moči. Vsak mora Sam prehoditi svojo pot, na kateri sicer sreča ljudi, ki jih za določen čas sprejme za svoje učitelje/vodnike, vendar pri tem mora bit zelo pazljiv, da ne zaide predaleč z lastne poti. Ker, če bergle zavestno ne odvržemo, bomo za zmeraj odvisni od njih.

Naučiti se moram živeti lastno zgodbo, plesati na ritem našega srca, utirati lastne poti, misliti s svojo glavo, delati napake in izkušati stvari na lastni koži. Ker smo edinstveni in na nas stoji, da to svobodo in unikatnost izkusimo/izrazimo. Zato se poskusite osvoboditi šablon, ne delajte vse le po naučenih vzorcih, drznite si preizkusiti nekaj novega. Pa tudi če zgrešite, boste vsaj vedeli zakaj in katere stvari je boljše delati po navodilih. V vsakem primeru pa boste v sebi odkrili še nedotaknjene kotičke sreče, poguma in blaženosti.

 

Timea